Anton Podbevšek ni pisal o cvetlicah in sončnih zahodih
Če si kdaj slišal za avantgardno poezijo, potem si zagotovo naletel na ime Anton Podbevšek. Če pa ti to ne pove nič, brez skrbi, tudi jaz ga v šoli nisem kaj dosti obravnaval. Šele kasneje sem ugotovil, da je bil on tisti, ki je prvi na Slovenskem resno zamajal temelje klasične poezije in prinesel nekaj popolnoma novega.
Anton Podbevšek ni pisal o cvetlicah in sončnih zahodih, ampak o hitrosti, napredku, celo vojni. Živel je v času, ko se je svet spreminjal s svetlobno hitrostjo in njegova poezija je odražala prav to. Bil je poln energije, njegovi verzi so bili kratki, udarni, brez nepotrebnega olepševanja. Nekateri so ga gledali malo postrani, drugi so ga pa občudovali. A nihče ni mogel zanikati, da je bil Anton Podbevšek nekaj posebnega.
Ena zanimiva stvar pri njem je, da je bil dober prijatelj s Srečkom Kosovelom, še enim mojstrom avantgarde. A za razliko od Kosovela, ki ga danes pozna skoraj vsak, je Anton Podbevšek nekako ostal v senci. Mogoče zato, ker ni napisal tako obsežnega opusa ali pa preprosto zato, ker je bil preveč pred svojim časom.Tisto, kar ga dela zanimivega, pa je njegov odnos do umetnosti. Ni ga zanimalo, kaj je tradicionalno ali kaj ljudje pričakujejo. Hotel je razbijati pravila, raziskovati novo in pokazati, da je poezija lahko tudi drugačna, bolj moderna, bližje realnemu svetu. Njegova dela so bila kot odsev sodobnega časa. Bila so hitra, močna in brez olepševanj.
Danes ga večina ljudi ne pozna tako dobro kot Prešerna ali Kosovela, a če te zanima, kako se je slovenska poezija začela spreminjati in postajati bolj drzna, je Anton Podbevšek ime, ki bi ga moral vsaj malo raziskati. Prav on je bil prvi, ki je dokazal, da slovenska poezija lahko stopi izven svojih okvirjev. Še dandanes je njegov vpliv prisoten, kljub temu, da se večina nas tega sploh ne zaveda. Anton Podbevšek tako dokazuje, da ni toliko pomembno, koliko besedil napišeš, temveč kako močno tvoje delo vpliva na prihodnje generacije.…