Akne pri mladostnikih in njihova samozavest

Sam točno vem, kako je, če imaš akne, ker sem jih sam imel ogromno, ko sem bila v teh letih. Ko sem prvič pri sinu opazil, da so se mu začele delati akne, sem želel pomagati, ker meni starši niso pomagali in sem imel precej težav. Bil sem prepuščen sam sebi, oče me je še pogosto zafrkaval, da sem mladostnik, ker se mi vidi, ker imam akne.

Moram priznati, da je to obdobje pri meni bilo najhujše. Resnično se ga spominjam, da mi je bilo grozno in je vplivalo tudi na moje obnašanje. Ko so doma mislili, da mi je vseeno za akne, sem se jaz še kako obremenjeval in kako zelo sem si želel, da mi nekdo pomaga. Tako sem sinu takoj povedal, da če bo imel težave in da bodo problem akne, bomo to rešili, naj se ne obremenjuje. 

Noben najstnik se o tem ne želi veliko pogovarjati, zato moramo biti kot starši zelo pazljivi, kako to izvedemo in na kakšne način se pogovorimo. Jaz na primer sem povedal svojo zgodbo in to je bilo dovolj, da me je sin razumel. 

Kmalu sem ga naročil pri dermatologu. Iz tega nisem delal panike, tako sem mu samo povedal, kdaj ima dermatologa in kje. Šel je sam, kasneje je lekarni kupil vse potrebno za njegovo nego obraza in problem je bil rešen. Nikoli se nisva veliko pogovarjala o njegovi koži, v njegovih očeh pa sem videl, kako zelo mi je hvaležen, da sem to naredil in ga razumel. 

Seveda sem ga razumel, še kako sem razumel, kako težko je v teh letih imeti akne, ker sem jih imel sam in mi nihče ni pomagal. Sedaj sem znal odreagirati pri sinu, ne vem pa, kako bi bilo, če sam te izkušnje ne bi imel, da sem imel akne, ali bi ga tudi tako razumel, kot sem ga sedaj.