Šola vožnje in prisotni strah
Vsak se sooča z določenimi strahovi, ko dela izpit za avto ali motor, meni je šola vožnje bila en velik stres. Že ko sem vedela, da bom imela naslednji dan vožnjo nisem mogla normalno spati. Sem človek, ki se za vsako stvar sekira, kako bo potekalo, kaj se bo zgodilo in ali sem zmožna. Tako je zame šola vožnje bila en velik stres, ker nisem verjela sama vase.
Še danes se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi moj inštruktor vožnje bil z menoj strog, kajti 100% sem, da bi obupala, tako pa sem imela razumevajočega učitelja, ki je čutil moj strah in nezaupanje v mene in me tako še kako vzpodbujal. Če sem naredila kaj narobe me sploh ni skregal, vendar je vedno rekel, da je šola vožnje ravno zato, da se naučiš voziti avto in normalno je da delaš napake, ker drugače šole vožnje ne bi potreboval.
Inštruktor je videl, da ne zaupam sama v sebe, hkrati pa je videl, da sem sposobna za vožnjo in ga sploh ni skrbelo, to mi je tudi dal vedeti in tako sem iz dneva v dan počasi izgubljala ta strah pred vožnjo in na koncu je zame šola vožnje postala užitek in komaj sem čakala, da bom imela uro vožnje.
Verjamem, da je ogromno odvisno od učitelja, saj pri meni je bilo tako, ne vem če bi uspela narediti izpit, če bi imela strogega inštruktorja, kajti na začetku je meni šola vožnje predstavljala nedosežen cilj in resnično nisem verjela, da sem sposobna narediti vozniški izpit.
Temu pa se reče dober inštruktor, ko ti šola vožnje ne predstavlja več strah in trepet in ko v vožnji začneš uživati, vsi inštruktorji bi morali biti takšni, da predvsem razumejo voznika in ga pripeljejo do cilja, da dobi vozniški izpit. Lahko rečem, da mi je šola vožnje dala veliko več, kot samo papir, dala mi je pogum in sposobnost, da sem dobra voznica. …