Rojstni dan mojega dedka
Kot majhen otrok, sem bila veliko pri babici in dedku. Imela sem tudi starejšo sestro, ki pa pri babici in dedku ni bila veliko. Tako sem kar hitro spoznala, da imam svojega dedka in babico najraje na svetu. Ko sem bila odrasla, nikoli nisem pozabila na rostni dan babice in dedka. Tako zelo rada sem hodila k njima na obisk. Bila sta mi kot starša. Malo rajši sem imela dedka. Tako sem se odločila, da bom leta in leta njemu nosila sončnice. Tudi on je že vedel, da ko bo imel rojstni dan, da bo od mene dobil sončnico. Imeli smo posebno vez. Odločena sta bila, da bosta vse svoje premoženje prepustila meni. Sama se o tem nisem hotela pogovarjati, ker mi je bilo težko. Kajti takrat sem pomilsila, da jih ne bo več. Tega pa nisem želela.
Čeprav sem bila študentka nisem nikoli pozabila na njihov rojstni dan. Vedno, ko sem prišla k njima, sta me postregla in večkrat sem kaj malega postorila, ko onadva nista več zmogla. Meni pa je bilo v veselje.
Rojstni dan malo drugače
Ko sem vedela, da se bliža od dedka rojstni dan, sem se odločila, da mu želim podariti nekaj nepozabnega. Ker ni več vozil avta, sta le redkokdaj kam šla. Tako sem se odločila, da ju peljem na Bled na kosilo. Po navadi sem na rojstni dan prišla na kosilo. Tokrat pa sem prišla že zjutraj, tako da nista imela možnosti, da bi že začela pripravljati kosilo. Imela sem v roki sončnico in povedala, da ju vabim na kosilo. Bila sta presenečena in srečna. Vedno sta bila srečna, ko sem prišla na obisk. Prav videla sem njihovo veselje in srečo. Danes jih več ni, vendar nikoli ne bom pozabila, kaj vse sta naredila zame. Rojstni dan še vedno obstaja in vedno bo v mojem srcu. …