Stresni in naporni dnevi- meditacija

Ko človek pride v srednja leta, kar hitro spozna, da bo moral začeti skrbeti za svoje telo, če tega še ne počne. Ko sem bila mlada, sem se enostavno precej gibala, ker sem bila tekačica, vendar tega nisem jemala kot skrb za telo – to je bil moj šport. Potem sem vse opustila in telo je bilo v redu približno 10 let, nato pa sem hitro ugotovila, da tako ne bo šlo. Danes lahko rečem, da mi meditacija pomaga pri počutju, ni pa samo to. Ko se nisem več dobro počutila, sem začela razmišljati, kako živim in kaj delam narobe. Hitro sem ugotovila, da se ne gibam dovolj in da imam precej stresno obdobje. Ko sem hotela to spremeniti, sem morala poskrbeti tako za psihično počutje – meditacija, kot tudi za fizično – tek in sprehode.

Tek in meditacija

Tako sem začela delati oboje. Zavedala sem se, da če bom pretiravala, mi ne bo uspelo. Zato sem si za začetek lepo načrtovala, da tečem 2-krat na teden in meditiram na kratko, kolikor mi pač paše. Moja meditacija je bila na začetku res kratka. Nisem se mogla umiriti; težav nisem imela s telesom, ampak z mislimi. Premišljevala sem vse živo in enostavno nisem mogla umiriti svojih misli. Zato sem na začetku dajala velik poudarek na dihanju. Sčasoma mi je uspelo in zdaj meditiram vsak dan – včasih dlje, včasih manj, kot čutim.

Tek je postal del mojega vsakdana. Nisem mogla verjeti, kako zelo sem pogrešala tek tisti dan, ko nisem šla teč. Moje počutje je zdaj zagotovo čisto drugačno kot prej. Spet sem jaz – srečna, zadovoljna, polna energije in volje. Ne vem pa, kako bi bilo, če meditacija in tek ne bi bila del mojega vsakdana. Vesela sem, da sem pravočasno poslušala telo.