Postati zdravnik je bila moja največja želja

Že kot majhen sem se vedno rad igral, da sem zdravnik, ali bolnik in potem sem meril temperaturo, zavijal roke, dajal injekcije. Potem sem šel v srednjo zdravstveno šolo, kjer sem videl, da me poklic zdravnika resnično veseli in tako nadaljeval pot na študij. Nikoli se mi ni bilo težko učiti, moji starši so bili zaskrbljeni, ker sem večina časa bil v sobi in se učil.

Če so me vprašali, zakaj se toliko učim, pa sem jim lepo povedal, da postati zdravnik ni enostavno in da naj me pustijo pri miru. Tako, da starši so dobro vedeli, kaj si želim. Vse bi naredil, da postanem zdravnik. Drugi zdravstveni poklici so mi bili premalo, hotel sem dobiti naziv zdravnika.

Ko sem opravljal prakso, sem spoznal in se naučil ogromno, kajti v praksi se naučiš vse, kar ti knjige ne morejo dati. Užival sem na praksi, vedno sem šel domov zadnji. Če kdaj kdo ni mogel delati, sem ga z veseljem nadomestil. Tako so me že v bolnišnici, kjer sem opravljal prakso, poznali kot zelo vestnega in pridnega. Čez počitnice sem vedno delal v zdravstvu in nabiral izkušnje. Nikoli se nisem pritoževal nad katerim koli delom.

Tako sem danes zdravnik in moj poklic mi pomeni vse. Za enkrat še nimam družine in večina časa namenjam prav službi. Nekateri tega ne razumejo, tudi moji starši so mi že rekli, da moram imeti malo tudi svojega življenja, a oni ne vedo, da to je moje življenje, da uživam biti zdravnik in pomagati ljudem. Tako, da sem čez teden zdravnik, za vikend pa si privoščim oddih.…